JUG SE JAVLJA. Obletnice. Obletnice. Srečanja. Spomini. Najdlje seže spomin na osnovnošolska leta, ker na vrtčevska nimamo spomina. No, vsaj vsi ne. Ko prejmeš vabilo za obletnico, potem te v sunku presune vse tisto, kar je bilo dobro, tisto, kar ni bilo in tisto, kar bi želel pozabiti, skriti ali povedati naglas. Obletnice spodbudijo v nas vsa tista občutja, ko si na trnih že nekaj mesecev prej. 

Obletnice niso kar tako. Pa naj rečejo, kar hočejo. Obletnice so skoraj tako kot poroke, pogrebi in okrogle obletnice. Pričakovanja gor ali dol, obletnice terjajo veliko truda, napora in energije. Pa ne mislim na organizacijski odbore, ki skrbijo za okvirje in okvirčke. Čeprav tudi njim "KAPA DOL". 

V letošnjem letu 2017/2018 sem imela dve obletnici - gimnazijsko in osnovnošolsko. Nočete primerjavo. Ne. Vendar sta bili popolnoma drugačni. Nekaj sošolcev pa naj je bilo istih. Iz osnovne šole. 

Veste, kaj je catch obletnic? 

To, da sploh pridete. To, da se pojavite, ker boste najprej na pladnju ponudili in pokzali vse, kar imate dobro. Kjer bostee pokazali to