JUG SE JAVLJA. Integriteta gor
ali dol. Ni čisto tako brezveze, o čemer razmišlja vse več ljudi. Integriteta.
Poštenje. Poštenost. Iskrenost. Osnovna pravila igre. Ni pomembno ali se to
dogaja na privatnem ali poslovnem planu. Povsod tam, kjer so ljudje, prevladujejo
pravila igre. Ljudje se razlikujemo po tem, kako upoštevamo ta pravila igre in
kako se ravnamo in kam se nagibamo, ko zapiha veter. Pravila igre me ne bi toliko zmotila, če bi
prevladovala tista, ki imajo integriteto v podstatu teh besed. Veste, podstat
ali temelj(i).
Aktualne zadeve so me pripeljale
do tega, da spremljam politično sceno kot intelektualka, kjer je to pač MUST in
ne gre drugače. Od nekdaj. Pri tem mi pomaga več dejavnikov. Mediji pa so tisti, ki nekako pokažejo tudi tiste
stvari, katerih te ljudje ne želijo ali pa celo tako psihotično želijo
prikazati, skriti in poudariti. Kakor nov val, ki bo zajel to našo dvomiljonsko
vasico, kjer živim. Ki jo je zajel. Ponovno. Kot že ne vem kolikokrat. V vsej
tej zmešnjavi poskušam oblikovati besede in mišljenje, spremljam zadeve in
delim svoje občutke s televizijo (vem, smešno) in ljudmi. Preizkušam in poslušam. Priznam, da
zelo pozorno in nazorno poslušam. Ne delim, kjer to ni zaželjeno. Če sem
iskrena, mnenja niso več dobrodošla, saj vsak želi povedati svoje mnenje, ne da
bi zmogel poslušati drugega razen sebe. Tako preprosto je samo govoriti in
govoričiti, da postaneš tako egoistično zaljubljen sam vase. Simple as that.
Zadnjič smo pri meni najljubšem predmetu, kjer biserom dovolim misliti,
razmišljati in debatirali, prišli do mnenj in trditev o aktualni politiki v
občini. Aktualnost predmeta smatram takrat, kadar lahko snov povežeš z realno
sliko. Z biseri smo se pogovarjali o sestavi občine in njenih organov, pa smo hitro zašli na področje politike. Biseri so večinoma izjavljali, da so politiki kradljivci in lažnivci ter da bi se raje pogovarjali
o kakšni drugi temi, kakor o tem. V trenutku sem priklicala obdobje mojih
gimnazijskih let in slovenščine prof. Lelićeve. Brežičani vemo o čem govorim. O
gimnazijski ikoni slovenskega jezika, strahu in trepetu ter globokem
spoštovanju, kjer je še šivanka imela dejavno vlogo. O tem, kako sem
prvi spis v 2. letniku pisala 4/5, kar je bil do tistega leta v gimnaziji največji dosežek mojega pisanja.
Takrat sem tudi zapisala »Politika je kurba«, saj se mi je zdelo citiranje
drugih slovenskih pisateljev nekaj zelo zanimivega in všečnega. Lelićeva je
želela, da naj razložim, kaj sem mislila s tem, kar me je v tistih časih
spravilo v neznansko zadrego. A vendar sem razložila, kakor bi danes etiko ali
integriteto ter jo nisem najbolj navdušila ali pa tega ni želela pokazati. Spomnim
se njenih modrosti, da je potrebno za vsako besedo stati in ne padati. Tako
nekako, kakor je to z verodostojnostjo in pristnostjo, kajne? Lelćeva me je veliko naučila prav o tem. Glejte, pristnost
vedno zaznamo povsod okoli nas. Pristnost v športu, v glasbi, med policisti,
zdravniki in šolniki ter biseri. Pristnost povsod tam, kjer samo pogledaš ljudi
v oči in začutiš. Ali pa tudi ne, saj to verodostojnost nekateri razumejo
povsem drugače. Povsem. Z Armstrongom na čelu, ki je dolga leta veljal za
mojega idola. Patani. Ben Jonson. Koliko napak in razumevanja pravil iger na
način, ki je tako drugačen od tistega pravega in edinega. Vsi so nosili svoje posledice - ko so jih dobili. Ko so jih. Ti športni šarlatani.
Poštenost je nekaj, kar nas učijo, kar so mene trenirali in za kar bi tudi ubijala ali pa preprosto nehala
verjeti. Biserom se ta nepoštenost zgodi že v ranem otroštvu, ko nekaj
ušpičijo, pa so prepričani, da jih ne bomo videli ali zadeli ali našli ter
vztrajajo v tej svoji laži do konca. Laž je takšna zapletene stvar, ki naredi
klovne iz oseb, ki drugače cirkusa sploh ne marajo. Cirkus je beseda, ki me
vedno bolj spominja na vse, kar se dogaja v moji prelepi deželi. Oder je vedno
večji, šotor vedno bolj moder in bleščeč, živali, pa so tiste, ki s svojimi
nevarnimi akrobacijami privabljajo največji nasmeh na usta gledalcev, ki
plačujejo drage karte za cirkus. V cirkusu pa gre
predvsem za to, da je na prizorišču več živali hkrati, ki ena drugi na nek
način »pomagajo« tako, da si pihajo na dušo ali se do potankosti sovražijo. Pri tem prihajajo ven podrobnosti, ki
udarjajo v integriteto vsakega posameznika – prevare in prevarice, ko slišiš to
in ono, vendar smo zopet tam, kjer smo bili. Pa če je to sončni ali modri ali
rumeni val. Spet smo pri tem, da nekdo ne razume pojma integritete nasploh.
Kaj se mora zgoditi, da začnemo
drugače? Kaj se mora zgoditi, da razmišljamo na način spremembe? Kaj za Boga,
ljudje? Kaj? Kaj je tako prekleto težkega v tem? Kaj je tako prekleto težkega,
da ljudje ne zmorejo govoriti resnice? Kaj je tako prekleto težkega, da ljudje
ne zmorejo krivoveriti? Kaj je tako prekleto težkega? Kaj? Kaj je tako prekleto
težkega, da si ne vržemo rokavico v obraz in nosimo posledice? Kaj je tako
prekleto težkega, da nekdo v svojem programu ne napiše, kje vidi Slovenijo in kako
vidi izhod iz gospodarske krize? Ne vizijo – ne, ampak izhod, ljudje. Izhod.
Kaj je tako prekleto težkega?
DAMN HARD. Vse pride na svoje
mesto. Vse. Ti. Jaz. On. Čakanje je v tej zgodbi čisto vzporedna stvar. Čisto. In
veste kaj – vsi delujemo po svojih načelih – kakršna koli že so, vendar od njih
ne moremo odstopati, kaj šele jih zanemarjati. Nekaj imam dovolj – tako do konca
dovolj. Tega sprenevedanja, da niso vedeli, da ne vedo in da ne znajo ter da se
ne spomnijo. Ne morem več. Ne morem več poslušati tega. Tega BALASTA in
SPRENEVEDANJA. Jaz vem kolikšna je luknja v blagajni. Jaz vem, da če ne bomo
zmanjšali plač v javnem sektorju za 30%, ne bomo zvozili. Jaz to vem. Jaz tudi
vem, da nimam znanstvenega magisterija. Jaz tudi vem koliko delam in kaj nimam
narejeno. Jaz vem. Operativno ne vem in ne znam. Jaz tudi vem, da se ne bi
lotila nečesa, kar ne znam, mislim pa, da bi lahko. Vem in vem, kaj ne znam. A oni
vedo? A so pripravljeni zategniti? A so pripravljeni? A so pripravljeni izdati
svoje napake? A so pripravljeni popustiti? A so pripravljeni narediti nekaj,
kar je v skladu z njihovimi moralnimi normami in veljavnim pravom?
Glej, balasta je povsod. Povsod.
Želim le kritičen razmislek in to, da lahko nekomu zaupam. To si želim – pa četudi
na mojo škodo.
Štekate?!
Ker jaz ne štekam, da nekdo ne
dvigne pošte ter si v naslednjem trenutku najema najame zloglasno odvetniško družbo in da nekdo prejema dodatek za magisterij, čeprav ga nikoli ni
imel. Ne, ne štekam. In ne morem zaupati nekomu, ki me ne zmore gledati v oči in reči: "Težko bomo, ampak imamo izhod."
Za vizijo mi trenutno dol visi. In ne, ne bom TIHO. Ker molk ubija tudi tisto dobro v tebi. Ubija, ljudje. Če pa kdo želi, da bi nosila lepilni trak na ustih iz protesta ali sporočila ljudem, ne zmorem. Jaz zmorem kljub vsemu, da bi se v ta politični boj ali katerikoli že, podali ljudje, ki bi v štartu ali temelju ali podstatu, vedeli, kaj je integriteta, ne da bi to vnašali v svoje program. Ni potrebno. Tako začneš. Vse ostalo je POST FESTUM.
»Integriteta
je »celovitost, skladnost, pristnost, poštenost, verodostojnost«. Gre za
pojem, ki ga največkrat povezujemo s področjem etike in morale (človekova
notranja integriteta; integriteta osebnosti). Pomeni skladno, dobro,
etično delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij, delovanje, s
katerim se prizadeva za preprečevanje in odpravljanje tveganj, da bi bila
oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v
nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji, etičnimi kodeksi ter v škodo
posamezniku ali organizaciji.
Oseba z integriteto je oseba, ki govori to, kar misli, in dela to,
kar govori, skladno z moralnimi normami in veljavnim pravom.
Družba z integriteto je družba, ki jo sestavljajo osebe z
integriteto. Ima dobro vzpostavljen sistem za zaznavanje kršitev. Slednje so,
ne samo hitro zaznane, ampak na podlagi vzpostavljenih mehanizmov tudi ustrezno
sankcionirane. Na ta način družba in država delujeta popolnoma v skladu z moralnimi
in pravnimi načeli, s čimer zagotavljata vse pravice in varnost tako
posameznikom, kot organizacijam, ki v njej delujejo.
Organizacija z integriteto je organizacija, ki ima zaposlene osebe
z integriteto, obenem pa deluje skladno z etičnimi normami (zapisanimi v
etičnih kodeksih organizacij) in veljavnim pravom. Mehanizem za ugotavljanje
stopnje integritete ter orodje za krepitev integritete neke organizacije je
načrt integritete. Organizacija z integriteto uživa zaupanje okolja, saj je
njeno delovanje transparentno in skladno s poslanstvom, ki odraža etiko in
pravne norme družbe. S tem organizacija pridobi zvestobo zaposlenih in strank
ter spoštovanje okolja. Prisotnost integritete pomeni odsotnost korupcije.«
