JUG SE JAVLJA.
O. Moški si. Boš vedno. Ruralno moj, tvoj ali njen. Nočem, da si njegov. Spoštujem tudi to. Nočem, da si njen. Ne želim deliti. Nikogar. Razen dobrih moških - tistih, ki se jim priklanjam - in ploskam obema, ženski in moškemu. Razen dobrih moških, ki razumejo. Ki spoštujejo. Ki poznajo meje. Ki vedo, kaj je prav. Ki vedo, kaj ni prav. Ki ljubijo. Ki so tihi, a glasni. Ki sprejemajo ženske. Ki zmorejo biti to, kar so, z vsemi svojimi napakami. Dobri moški. Veliko jih je. Dobrih. Odličnih. Čutnih. Neverjetnih. Tankočutnih. Čustvenih. Ranljivih. Odgovornih. Resnicoljubnih. Pravih očetov. Pravih mož. Pravih partnerjev. Takšnim "idealnim", katerim jaz rečem "da sem zaljubljena vanje" - v smislu idealizma - in tega, da če že ne rečem njim, rečem drugim kakšne kvalitete imajo. Tudi teh je nekaj. V mojem svetu. Kaj šele v vašem? Vsem tem moškim je skupno nekaj - da so imeli družino iz katere so prišli. Družina, ki je znala razmejiti. Družina, ki je znala spoštovati sistem in podsistem. Družina, ki je ločevala zakonsko in starševsko. Družina, ki ji je uspelo. In otroku, ki je uspelo. Ta moški je tako ali tako otrok, kateremu je uspelo, da zmore, zna in želi. Biti moški. Ta moški je vse to, kar se zaveda ali ne zaveda. Pomembno je, da je ta moški podsistem, ups, sistem ključen za preživetje. Ključen. Zate. Zame. Zanjo. Zanj. No.....
O. Moški si. Boš vedno. Ruralno moj, tvoj ali njen. Nočem, da si njegov. Spoštujem tudi to. Nočem, da si njen. Ne želim deliti. Nikogar. Razen dobrih moških - tistih, ki se jim priklanjam - in ploskam obema, ženski in moškemu. Razen dobrih moških, ki razumejo. Ki spoštujejo. Ki poznajo meje. Ki vedo, kaj je prav. Ki vedo, kaj ni prav. Ki ljubijo. Ki so tihi, a glasni. Ki sprejemajo ženske. Ki zmorejo biti to, kar so, z vsemi svojimi napakami. Dobri moški. Veliko jih je. Dobrih. Odličnih. Čutnih. Neverjetnih. Tankočutnih. Čustvenih. Ranljivih. Odgovornih. Resnicoljubnih. Pravih očetov. Pravih mož. Pravih partnerjev. Takšnim "idealnim", katerim jaz rečem "da sem zaljubljena vanje" - v smislu idealizma - in tega, da če že ne rečem njim, rečem drugim kakšne kvalitete imajo. Tudi teh je nekaj. V mojem svetu. Kaj šele v vašem? Vsem tem moškim je skupno nekaj - da so imeli družino iz katere so prišli. Družina, ki je znala razmejiti. Družina, ki je znala spoštovati sistem in podsistem. Družina, ki je ločevala zakonsko in starševsko. Družina, ki ji je uspelo. In otroku, ki je uspelo. Ta moški je tako ali tako otrok, kateremu je uspelo, da zmore, zna in želi. Biti moški. Ta moški je vse to, kar se zaveda ali ne zaveda. Pomembno je, da je ta moški podsistem, ups, sistem ključen za preživetje. Ključen. Zate. Zame. Zanjo. Zanj. No.....
Moški je sistem, ki je tako drugačen od našega, a tako podoben našemu. Vzorci, ki se prenašajo. Vse tisto, kar se je dogajalo v otroštvu. V družini. V sistemu.
A se spomnite svojih sistemov? Svojega sistema?
Danes ni poseben dan.
10. marec.
Ker sem pregledala poste na FB-ju, ker v teh letih spomin že temeljito peša (glede tega, kar sem pisala šest let nazaj), sem opazila, da moške postavljam na piedestal in se jim zahvaljujem. To, da idealiziram moške, je stvar s katero tudi moram živeti. Ne vseh. Ne vseh. A vendar, praznik mučenikov kot komercialna nota pride prav tudi mojim ventilom. Tako pač je. Mogoče bo enkrat tudi ventil, da bom napisala knjigo o moških - o vseh mučenikih tega stoletja ali mojega stoletja in mučenic tega stoletja. Spomin mi seže na predmet "MOŠKI IN ŽENSKE v sodobnem svetu" na faksu, kjer so bile debate o razlikovanju le teh ključno, da sem na ta izpit prišla z 20 minutno zamudo, ker mi je pri Trebnjem na mojem starem golfu (prvi moj avto) motor zatajil, in sem štopala do LJ, da sem prišla na ta izpit. Profesorica mi je dovolila, da pišem še dodatnih 20 minut, čeprav je izpit trajal dve uri. Zanjo je bil to presežek od presežkov. Pisala sem 9, kar je bilo za njene standarde tako ali tako 10+. Zanimivo koliko stvari se mi je pripetilo ravno pri tem izpitu, kajne?
Moški. Retrospektiva na MUČENIKE. Saj je kar smešno, ampak delim.
Leto 2011. To je bilo v poznih 30-tih.
Dan MUČENIKOV. Salve gor in dol - moški so najčudovitejša bitja. Če verjameš - jih tudi dobiš. Tole ja pa za MUČENIŠKO dušo. Črno bela idila - kot je današnji dan. Na zdravje - da bi živeli.
Leto 2016. Jug MUCENIKOV se javlja. Bejbiči (mladina uporablja vse bolj neprijetne izraze, kakor je le-ta), takole. To. Glejte, brez vas sploh ne bi bilo zanimivo. Sploh. Ne bi bilo akcije. Ne bi bilo neakcije. Ne bi bilo samostojnosti. Trdoglavosti. Trdoživosti. Srčnosti. Neizprosnosti. Potrpežljivosti. Iskrenosti. Zapeljivosti. Tihožitja. Poželjivosti. Sle. Mucki, zaradi vas smo me boljse. Niste vedeli? 
Leto 2014. "To posvečam MOJIM moškim. Vsem, ki so bili. Vsem, ki so odšli. Vsem, s katerimi smo se razšli. Vsem, katerim nisem bila niti do nartnih koščic. Vsem, ki sem jih zapustila. Vsem, katerim nisem hotela "pod ceno" ostati, ker ni bilo prav. Vsem, ki sem jih oboževala. Vsem, ki so mene oboževali. Vsem. Vsem, ki bodo za vedno ostali v moji beležnici spominov."Martini je gladko spolzel po njenem grlu tako brez zadržkov, kakor bi tudi on."Vsem" je vrednost, ki je preuveličana. Definitivno. Majhcena regresija, katere se je šla, kadar je preteklost udrihala v sedanjost. Noro. Noro razbijanja srca. "To posvečam MOJIM moškim. Vsem, ki so tu. Vsem, ki razumejo vsako mojo misel. Vsak mojo črko. Vsak moj gib. Vsak moj dihljaj." To je posvetila - ČUDEŽU. Tako preprosto, kakor se zlije žlahtna tekočina po njegovih brbončicah. (Moška zarota - 1. del)
Leto 2014 je bilo zagotovo povezano s kakšnim "mojim" moškim. Neusojenim - definitivno. Čeprav imam sedaj popolnoma drugačne izraze. Priznam, da sem starejša in .....uvidevnejša. Jp.
Leto 2018.
Moški. Ti si tu. Vedno boš. Nepremostljivo povezan z mano. Moški, ki spoštuješ moje meje, želim te vedno. Želim, da veš, da boš vedno del mojega sveta. Želim, da veš, da spoštujem tebe, ki imaš rad svojo žensko/ženo. Želim, da veš, da spoštujem tebe, ki imaš rad svoje otroke. Želim, da veš, da spoštujem tebe, ki se boriš z demoni, čeprav je težko. Želim, da veš, da spoštujem tebe, ki se boriš za boljši jutri vseh nas. Želim, da veš, da spoštujem tebe, ki spoštuješ moje najbližje prijateljice. Želim, da veš, da spoštujem tebe, ki se boriš vsak dan. Želim, da veš, da razumem, da ti je včasih težko z boljšimi polovicami, vendar ti kar gre. Želim, da veš, da spoštujem to, da se trudiš (kar najbolje vidim pri mojih najbližjih prijatlejicah). Želim, da veš, da si pogosta tema razgovorov.
Želim, da veš.....da moški, ki zmore razumeti, spoštovati in zajeziti vse tisto, kar je prav in kar ni prav, kar je narobe in kar je konstruktivno in kar destruktivno zanj in njegove bližnje, ki ne obupa in ki zna ostati ali obrniti list papirja v knjigi življenja, ki ne odneha, ker mu je nekdo vrgel kosti poželenja, ki niso prave, ki vztraja kljub svojim demonom, ki se z njim poigravajo, je ......moški. Moški, bodi TU. Noro razbijanje srca bo privedlo v vse to, kar si želiš. Tudi v to, da narediš to, kar delaš najbolje. Ker znaš. Ker znaš tudi bolje. ;-) (To je ta ženski trenutek popravljanja, vem.)
Bo.....
Pa če boš mucek ali tiger ali mačon.
Vsem mojim ZADETKOVNO DOBRIM moškim, brez vas, ne bi bila to, kar sem. Definitivno. Ste zgled (mojemu) pravemu moškemu. Tam nekje.
In ve, moje drage? Kje bi ve bile? Kje?
Pa za spremembo opustimo tiste moške, ki niso ZADETKOVNO DOBRI. Za spremembo jim pustimo, da naj dihajo. Pa četudi hropejo. Pa četudi hlastajo.
Še vedno jim lahko damo umetno dihanje, kajne.
Dihajte, MOŠKI moji.
Naši ste - če še ne veste, pa boste zvedeli.
Kmalu.
Naši ste - če še ne veste, pa boste zvedeli.
Kmalu.
