JUG SE JAVLJA. December.
Dobrodelnost. Poln vseh aktivnosti, ki nas popeljejo v svet zahvalnosti in
hvaležnosti. Vrednoti, ki sta v tem svetu tako prehitri in plehki. Veš, v
tistem primarnem smislu hitrosti, brezbrižnosti in (ne)poglobljenosti. Novim
vrednotam manjka globina. Manjka, da se zaustavimo. Manjka, da se pohvalimo.
Manjka, da sprejmemo pohvalo. Manjka tega, da smo hvaležni za to, da lahko
dajemo. Manjka tega, da se zaustavimo. Na mač. In ta trenutek sem se tudi jaz.
Ustavila. Poglobila.
In sklenila sem, da je potrebno veliko več kot srce, za to,
da daješ. Potrebuješ mrežo ljudi, na katere se lahko zaneseš. Potrebuješ živce.
Potrebuješ sposobnosti prilagajanja. Potrebuješ toplino. Potrebuješ hitre
reakcije. Potrebuješ to, da ti je mar, ko ti kdo nagaja. Potrebuješ energijo,
ko ne gre in so ljudje neodzivni. Potrebuješ to, da zmoreš iti skozi težave.
Potrebuješ biti tank s srcem. Potrebuješ solze zadržati, da te ne gane.
Potrebuješ SEBE, da zmoreš. Potrebuješ to, da nisi sam.
V tem svetu si lahko sam ali pa
se obdaš z ljudmi, ki vidijo smisel v tem, kar delaš. Ljudje imamo različne
poglede na dobrodelnost. Zelo različne. Kljub vsemu sem globoko v sebi
prepričana, da je vsem ljudem MAR. Le odzivnost je drugačna.
Hvaležna sem tudi tako, da izlijem besede. Z njimi nekako najlažje in najbolj poglobljeno. Res. Tako.
Spoštovani starši!
»Dobrodelni božično-novoletni
bazar naše šole je zaprl vrata v začetku decembrskega časa z obiskom staršev,
starih staršev in obiskovalcev od drugod, ki je bil navdušujoč. Vsem ljudem
dobre volje se zahvaljujem(o) za vsak korak prehojen na skupni poti do
uresničitve tako velikega projekta. Več mesečni trud je bil poplačan s tem, da
se je pokazala organiziranost staršev in zaposlenih šole v okviru skupnega
sodelovanja. Besede bi bile prerevne in nezadostne, da bi opisale, kako se
počutimo vsi tisti, ki smo živeli ta dogodek dlje časa. Trud je bil poplačan z
obiskom ljudi, ki so prepoznali, da so Cerklje ob Krki tudi prostor, kjer se
ljudje združujemo s poslanstvom dobrih del in dobrodelnosti. Ta pojem v
sodobnem svetu vse bolj popačen ali ustvarjen napačno, da bi se zadovoljevalo
interesom družbe. Ta pojem dobrodelnosti pa lahko gledamo tudi s strani iskanja
in zadovoljevanja tako lastnih, kakor tudi drugih potreb. Biti dober ali
prostovoljen ali dobrodelen ni vedno tako lahko ali težko. Ljudje začutijo
iskrenost dejanj in namenov na različne načine.
Hvala je nezadostno, da bi lahko
nahranilo srca vseh tistih, ki dajejo in vseh tistih, ki prejemajo. Hvaležnost
je vrednota, ki je ključna za doseganje razvoja posameznika, da zmore razumeti,
kaj je to, kaj to pomeni in kako to spreminja življenja. Vsakemu posamezniku,
ki je na kakršnikoli način prispeval k temu, da je prispeval, da se je spomnil,
da je spekel pecivo, da je prispeval za srečelov, da je poklical ne vem koliko
staršev, da je pripeljal stojnice, da je zaprosil v svojem podjetju za
srečelov, da je prispeval z materialom ali svojim časom, da je pripravil
vabila, da je delil objave, da je pripravil nalepke za dobrotice, da je
priskrbel ozvočenje, osvetlitev, da je prišel in pomagal delovati na stojnicah,
da si je vzel čas za iskanje knjig in igrač, ki jih je podaril na bazarju, da
je fotografiral, da je razveseljeval ljudi in da je pekel palačinke. To, da je
pripravil narezke, maso za palačinke, da je sestavljal stojnice, okraševal in
sprejel dejstvo, da se to nikamor ne šteje. To, da je naredil ducat kilometrov.
To, da je sponzoriral ali doniral tiho in brez besed. To, da je delil in da je oznanjal ljudem naš dogodek. To, da je imel v mislih to, kako lahko pomaga, tudi če ga ne bo tam. To, da je prespal bolj malo noči in to da je popoldneve namenil projektu BAZAR za BAZAR. To, da je bil del tega
velikega projekta.
Vse kar se je zgodilo pred
dobrodelnim dogodkom je nakazovalo, da so starši in vsi ljudje dobre volje
naredili veliko več kot samo prišli v petek, 9. decembra 2016 na samo
prizorišče. Toliko opravil. Toliko dejavnosti. Toliko truda. Toliko odrekanja.
Toliko tega, da so bili povezani z našo vizijo. Tudi vsem tistim tihim ljudem dobre
volje, ki se niso izpostavljali in se niti ne želijo, hvala, ker ste. Vemo, da
ste in nismo pozabili na vas.
Z zbranim zneskom na dobrodelnem
božično-novoletnem bazarju, ki je presegel pričakovanja vseh nas, bomo ravnali
previdno, z občutljivo pozornostjo in namero. Vsi člani Šolskega sklada in ostali. Končni znesek bomo objavili, ko
bomo imeli »točen znesek«, da se ne prenaglimo in ne naredimo kakšne napake.
Ob koncu pa se je potrebno tudi
pogledati v svoje zrcalo, da se lahko napakice, spodrsljaji in napačne
odločitve pretehtajo, ugotovijo in odpravijo. Nekaj jih je bilo kljub vsemu, za
kar se opravičujemo, saj niso bile narejene namerno. Na teh se učimo in kalimo.
Mogoče malce bolj zabolijo, kakor na začetku naše skupne poti sodelovanja staršev in
šole. A kljub vsemu, z vzdignjeno glavo gremo naprej. S srčnostjo, predanostjo
in izzivalnostjo.
In tem, da so dobre stvari in
dejanja vedno prepoznana kot DOBRO. Ki je in ki bo.
Hvala je premalo. Vem. A vseeno.«
Dvomesečno delo smo zaključile z
dobrim občutkom in tem, da smo se v timu naučile, kako pomembno si je zaupati.
Kako pomembno je, da ne uvidimo le slabih stvari, ampak dobre. Kako pomembno
je, da znamo iskati rešitve in ne težave. In kako pomembno je, da zmoremo
VIDETI dobro pred tem, da vidimo POMANJKLJIVO.
Hvaležna sem ljudem, ki so DOBRI.
Le-ti me navdušujejo in sprožijo v meni občutek, da DOBRO nikoli ne more biti
spregledano. Nikoli.
Pomembno je, da gledamo prave
oči.
Djevojka sa sela.
